Staranje je za vsak organizem svojevrsten proces. Veliko dejavnikov vpliva na to, v kakšnem stanju je organizem in po kolikšnem času začne pešati.

Pa vendar ima lastnik v rokah škarje in platno, kako psu zagotoviti kakovostno življenje, ga ohranjati čim dlje zdravega, aktivnega in vitalnega. Poleg skrbne, ljubeče nege, dejavnosti in rednih obiskov pri veterinarju zelo pomembno vlogo igra prehrana. Torej, kdaj lahko svojega psa označimo za seniorja? Ko lastnik začne opažati pešanje, zmanjšano aktivnost in več spanja. To pride s staranjem, pa vendar se lahko zgodi, da vsi ti simptomi kažejo na neko bolezensko stanje, ki ga lahko zdravimo in pozdravimo. Nikoli ne zaključujte, da je pes star, ker več spi in je manj dejaven. Običajno senior postane bolj vase zaprt, manj se zanima za okolico in dogajanje okoli sebe, na sprehodih se ne izpostavlja pred vrstniki, kaže znake zmedenosti in pojavijo se lahko lahko težave s spominom, kasneje tudi s sobno čistočo. In prav ustrezna prehrana pripomore k ohranjanju zdravja, dejavnosti in vitalnosti psa. Če opazite, da vaš pes peša, se oteženo in upočasnjeno giba, kar privede do zmanjšanja telesne dejavnosti, upočasnjene prebave in presnove ter drugih fizioloških sprememb, je treba nemudoma ukrepati ter med drugim spremeniti tudi njegovo prehrano.

Ker se s starostjo spremeni presnova in se upočasni prebava ter zmanjša s tem povezan izkoristek hranilnih snovi, je izrednega pomena, da seniorja hranimo z ustrezno dieto, ki njegov organizem razbremenjuje, in ne obremenjuje. Lahko prebavljiva, surova hrana igra pomembno vlogo, saj psi hranilne snovi odlično izkoristijo prav iz surove hrane. Lahko bi rekli, da je zlasti surova beljakovina za seniorja eliksir mladosti v primerjavi s termično obdelano beljakovino. Lažje, ko je hrana prebavljiva, manj časa in energije pes potrebuje za črpanje hranilnih snovi. In zakaj je surova hrana za seniorja tako pomembna? Kot je bilo že omenjeno, je težava starejšega organizma, da slabše izkoristi hranilne snovi – s surovo hrano pa psu omogočimo kar najboljši izkoristek. Holistični veterinarji že vrsto let z odličnimi rezultati uvajajo surovo dieto v jedilnike starejših psov z razlogom razstrupljanja telesa. Starejši organizem namreč strupe in odpadne presnovne produkte skladišči v tkivih, saj je njihovo izločanje manj temeljito. Ko se pasji organizem razstrupi, se razbremeni toksičnih bremen in lahko zadiha »s polnimi pljuči«. To dosežemo s hranjenjem psa z nepredelano surovo hrano, bogato z encimi. 

Eden glavnih dejavnikov, ki so neposredno povezani s staranjem, so prosti radikali. Gre za visoko reaktivne molekule, ki jih najdemo vse okoli sebe, povzročajo pa oksidativne poškodbe celic. Edina protiutež, ki lahko ta proces upočasni, so antioksidanti – molekule, ki zavirajo proste radikale. Antioksidanti so bogato zastopani v »živih« (surovih) živilih, na primer sadju in zelenjavi, a se s toplotno obdelavo uničujejo. Hranjenje vašega psa s surovo hrano, ki vsebuje delež svežega sadja in zelenjave, njegovemu telesu omogoči dostop do antioksidantov, ki pomagajo upočasniti procese staranja.

Zdravje se začne v gobčku. Ali ste vedeli, da lahko z ustno higieno psu podaljšamo življenje? Resnično. Zadnje raziskave so pokazale, da psi ob redni negi ustne votline živijo v povprečju dve leti dlje od tistih, ki te nege nimajo. Enako kot pri ljudeh tudi pri psih obstaja močna povezava med slabim zdravjem ustne votline in bolezenskimi stanji, na primer sistemskimi obolenji. Natančneje, parodontalna bolezen lahko potencialno ogrozi glavne organe vašega psa – srce, ledvice, jetra, pljuča. S hranjenjem vašega seniorja s surovo hrano, ob kateri bo imel možnost trgati in žvečiti mesnate dele, sočasno poskrbimo tudi za naravno čiščenje njegovih zob. Že dvajset minut žvečenja, trganja in grizenja mesnatih kosti dnevno je dovolj za ohranjanje primerne ustne higiene.

A pazljivo s kostmi

Vendar moramo biti zelo pazljivi pri hranjenju seniorja s kostmi, saj obstaja možnost zaprtja oziroma oteženega izločanja blata. Zgodi se, da nekateri psi težje prebavljajo kosti, zelo ranljivi pa so prav seniorji. Pse, ki nikoli niso bili seznanjeni s kostmi, postopoma navajamo nanje, pri čemer izbiramo psu primerno velike kose mesnatih kosti in jih ob morebitnem težjem iztrebljanju takoj umaknemo z jedilnika. Psu vedno ponudimo le surovo kost, nikoli termično obdelane (kuhane, pečene ipd.), in sprva le majhno količino, ki ga bo zaposlila le za nekaj minut. Če pes nima nobene težave in kost dobro prebavi, lahko čas podaljšamo in mu ponudimo večjo količino kosti. Naj za orientacijo omenimo, da je pol ure na dan več kot dovolj za žvečenje in grizenje kosti. Mesnati kosi kosti so popestritev jedilnika psa, kot nekakšna malica ali prigrizek, in nikoli nadomestilo obroka.

Prehod seniorja na surovo hrano

Če se vaš senior s surovo hrano srečuje prvič, je pomembno, da je prehod nanjo postopen. Vzemite si čas, temeljito preučite, kako boste časovno razdelili obroke, in ne mešajte industrijsko predelane hrane (briketov in pločevink) s surovo hrano. Da ne bi bil stres za organizem ob prehodu prevelik ali če imate zelo občutljivega psa, lahko najprej začnete z nekaj dnevno dieto z doma kuhano hrano in nato psu postopoma ponudite surov celotni obrok. Če ste tudi vi začetnik in nimate izkušenj s pripravo uravnoteženih surovih obrokov, je najbolje, da uporabite povsem naravne, vnaprej pripravljene surove obroke (ki so zamrznjeni in jih je mogoče dobiti tudi na našem tržišču). Poiščite kakovostne surove obroke, pripravljene po smernicah, ki jih določa Združenje proizvajalcev malih živali (FEDIAF). Če pri psu ni prisotna alergija ali preobčutljivost na določeno vrsto hrane (običajno na beljakovino), je priporočljiva čim bolj raznolika zastopanost mesa na jedilniku; tako lahko pes nekajkrat na teden dobi kunca, divjačino, raco, govedino, jagnjetino ipd. Bolj ko so živila raznolika, manj je možnosti, da se razvije določena intoleranca na hrano. Za mnoge pse so surovi goveji vampi prava poslastica – nekajkrat na teden jo lahko ponudimo kot popestritev jedilnika. Izogibajte se vsem oblikam žit. Če že vključite v obrok tudi ogljikove hidrate, izberite take, ki imajo nizki glikemični indeks. Vedite, da psi energijo črpajo iz beljakovin in maščob, zato ogljikovih hidratov na svojem jedilniku ne potrebujejo.

Hrana kot zdravilo

»Hrana naj bo zdravilo in zdravilo hrana,« je misel velikega misleca in zdravnika Hipokrata. Ob poplavi industrijsko predelane briketirane hrane in pločevink ljudje včasih izgubijo kompas. Nazaj k prvinskosti oziroma nazaj k naravi je pravi odgovor za naše pse, ki so v osnovi mesojedi in njihov telesni ustroj narekuje hranjenje s surovo, pretežno mesno hrano. Hranjenje s polnovrednimi, naravnimi, surovimi sestavinami pripomore k vitalnosti in regeneraciji psa. Surova prehrana ne bo »pozdravila« že obstoječe bolezni, bo pa zagotovo pozitivno vplivala na splošno boljše zdravstveno stanje in počutje vašega psa. Življenjska doba psov se, enako kot pri ljudeh, daljša in vse več je ostarelih, a ker zdravila za starost ni, je treba za psa poskrbeti, ko je še aktiven, in tako zagotoviti naložbo v zdravje za njegovo starost. S prehodom seniorja na surovo hrano boste naredili pomemben korak za njegovo zdravje. In naj ne bo le starejša populacija psov deležna pozitivnih učinkov surove hrane. Ponudite surovo hrano psom vseh starosti in pasem.